Bilnjovs / Bilčovs

Poslovili smo se od Ane Zablatnik, Kumrove mame

Včeraj se je na pokopališču v Bilčovsu nepregledna množica žalnih gostov poslovila od Ane Zablatnik, Kumrove mame. Objavljam poslovilni govor, ki sem ga držal ob odprtem grobu v imenu deželne Enotne liste in Skupnosti južnokoroških kmetov: Dragi otroci pokojne Kumrove mame, spoštovana duhovščina, cenjeni žalujoči!

Vest o smrti Ane Zablatnik je boleče odjeknila po naših treh dolinah, Rožu, Podjuni in Zilji. Za vedno nas je zapustila ponosna in samozavestna žena, premočrtna in zavedna Slovenka.

Narava se ravno prebuja, ptički spet pojo lepe pomladne melodije, prijeten glas Kumrove mame, največkrat spodbujajoč, včasih tudi kritičen, pa je za vedno utihnil. Izguba boli še posebej vse nas, ki smo jo poznali in spoštovali. Vendar tolaži nas vse, predvsem pa VAS dragi otroci in svojci lahko dejstvo, da ste jo smeli imeti; MAMO v najžlahtnejšem smislu besede, na katero ste lahko vsi nadvse ponosni.

O Kumrovi mami bi lahko govoril dolgo in izčrpno. Njena življenska knjiga je pestra in bogata. Ob vsem kar je doživela, tudi ob vsej krivici ki jo je morala prenašati predvsem v mladih letih, je ohranila srčno kulturo, milino srca in odprt ter širok pogled na razvoj domačega kraja in slovenske besede. Samozavestno je svoje vrline posredovala otrokom, ki jih pokončno nosijo naprej.

Kruta medvojna leta, so močno zaznamovala življenje pokojne Ane. Ko so Nemci napadli Jugoslavijo, začeli izseljevati slovenske družine, požigali domove in preganjali vse, kar ni bilo nemškega, je na začetku leta 1944 stopila tudi v stik s partizani. Dobro se je zavedala, da ne more stati križem rok, pač pa se mora tej strahovladi upreti. Trpela je v gestapovskem zaporu v Celovcu in le naključje ter božja previdnost sta jo obvarovala pred smrtno obsodbo.

Kot žena, ki je na lastni koži občutila preganjanje, se je po vojni vključila v Zvezo antifašističnih žena, poznejšo Zvezo slovenskih žena, in bila nekaj let odbornica te strešne organizacije. Nikoli ni vpraševala po tem, kako je kdo svetovnonazorsko usmerjen. Vselej ji je šlo le za človeške vrline in za skupno NARODNO stvar. Vse krute izkušnje preteklosti pa je zelo avtentično posredovala mlajšemu rodu, vedoč, da samo zgodovinsko dobro osveščena mladina lahko pozitivno oblikuje prihodnost.

Ana Zablatnik pa je bila tudi med pionirji Samostojne politike na Koroškem, še posebej v občini Bilčovs. Zavedala se je, da je v SAMOSTOJNOSTI moč. Vemo, da prav v Bilčovsu delo za Enotno listo ni bilo vedno enostavno. Vendar, za Ano je bilo vselej jasno, ne politične organizacije v Celovcu, pač pa Enotna lista je najpomembnejše in edino legitimirano predstavništvo slovenske narodne skupnosti in domačega kraja. Ni se pustila odvesti od smeri in če danes vidimo, kako uspešno se razvija bilčovska Enotna lista, potem je jasno, da je Kumrova mama tudi na političnem področju utrla edino pravilno pot. Razveseljivo je, da njeni otroci, predvsem sin Miha, snaha Ingrid, pa tudi že vnuki uspešno sledijo njenemu zgledu.

Vselej ko sem srečaval pokojno Kumrovo mamo ob raznih priložnostih, je našla kakšno prijazno in spodbudno besedo. Izžarevala je kot verna žena, kmetica in mati izjemno človeško toplino. Pomagala je rada in nikoli za pomoč ni terjala povračila.

V čast si štejem, da smem danes ob odprtem grobu spregovriti te skromne besede zahvale in slovesa. Draga Kumrova mama, hvala za vse, kar ste dobrega naredili za našo slovensko narodno skupnost, za domači kraj Bilčovs, predvsem pa tudi za samostojno politično gibanje. V imenu deželne EL in Skupnosti južnokoroških kmetov vsem otrokom z družinami ter vsem žalujočim izrekam moje globoko sožalje.

KOMENTARJI