Login



RSS-Feed Blog-Home

MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI


Trenuno ni terminov

POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza
04.12.
2007

Ob 80 – letnici Leopolda Wagnerja

Obdobje avtoritarne politike in velikih narodnostnih napetosti

Ravno danes praznuje svoj 80. rojstni dan bivši deželni glavar Leopold Wagner. Politik, ki se ga spominjamo kot zelo avtoritarnega, kot človeka, ki si ga bomo zapomnili tudi po tem, da se je hvalil, da je bil »hochgradiger Hitlerjunge«. Kot politik je do skrajnosti napenjal strune oblasti in vladal pod geslom: kdor ni z menoj, je proti meni. Neki šofer v deželni upravi, ki je imel smolo, da ga je moral voziti, mi je nekoč pripovedoval, da ga je Wagner grozno nahrulil in mu celo grozil z odpustom, če se mu bo še enkrat pripetilo, da bosta prišla na križišče in bo semafor kazal rdeče. To marsikaj pove o značaju tega človeka in o tem, kako je razmišljal. Pač tako, da mora vse iti po njegovi glavi in da se mora vse odstraniti s poti, kar bi lahko ogrozilo njegov stil vladanja. Znan je bil tudi po tem, da je kandidate za nastavitev v deželni upravi najprej vprašal, če imajo »rdečo« strankarsko knjižico. Ni bilo važno, kaj znajo, važno je bilo, da so pri stranki.

Pripadnikom narodne skupnosti pa bo Wagner ostal v spominu verjetno še zelo dolgo, ne v dobrem spominu, da se razumemo. Sicer se je hvalil tudi s tem, da je menda »Slowenenexperte Nr. 1«. Vendar lahko rečemo, povsem objektivno, da je prav on narodni skupnosti povzročil ogromno škode. Spremenil je volilni red samo s ciljem, da bi preprečil Enotni listi vsop v deželni zbor. Ne le to, zvabil je precej slovenskih rojakov v socialistično stranko samo z namenom, da bi jih imel pod kontrolo in da jih tako lažje odtuji narodni skupnosti. Tudi dejstvo, da je zrušil odkritega prijatelja koroških Slovencev, deželnega glavarja Simo, mu seveda ne moremo kar tako odpustiti. Sima, ki je z našo družino in še s številnimi drugimi koroškimi Slovenci bil vsa leta do smrti prijateljsko povezan, je Wagnerja za ta notranjestrankarski »puč« sovražil. O njem niti ni hotel govoriti. Mislim celo, da po odvolitvi leta 1974 do Simove smrti leta 2006 nista več spregovorila niti besede. Vendar je imel Sima tehtne razloge za svoje zadržanje, v tej drži sem ga vedno tudi razumel.

Pri oceni Wagnerjeve politike še nekaj ne gre spregledati: veliko »zaslug« ima tudi zato, da je danes na Koroškem trdno v sedlu trenutni deželni knez Haider. Ljubkovaje ga je imenoval vedno »mei Pua« in govori se, da je bil Haiderju vedno tudi očetovski svetovalec. Očitne so paralele njunega političnega agitiranja: na eni strani avtoritarno vodenje dežele, na drugi strani pa protislovenska drža. Več kot očividno je, da je nedosledna, nedemokratična in nacionalistična politika SP pod Wagnerjem usmerjala volilno bazo tako, da so se volilke in volilci na Koroškem opredeljevali za vsebine, ki jih je Wagner poosebljal, ne za strankarske programe. Vse eno jim je bilo, da so te vsebine bile pozneje nenadoma najbolj prepoznavne pri Haiderjevih svobodnjakih. Brez večjih težav so zelo hitro zamenjali barve in se podali v »naročje« današnjega vladarja.

Ko se je Wagnerjeva politična pot tragično končala v celovški »Ljudski kleti« in se je hudo ranjen boril za življenje, se je zdelo, kakor da je bilo javno sočustvovanje zadržano. Tudi dokaj nerazumljiva in po moji oceni veliko premila kazen sodišča za storilca morilskega napada na Wagnerja se je zdela kot obračun neke veje oblasti z obdobjem, za katerega so mnogi upali, da se čim prej konča. Pa vendar, Wagnerjevo obdobje se na Koroškem ni končalo. Nadaljuje se pod drugo zastavo, v marsičem še bolj prefinjeno in še bolj zlagano.

KOMENTARJI

Dieser Eintrag kann nicht mehr kommentiert werden.