Dialog

»Dialog« ima lahko več obrazov

Beseda »dialog« je gotovo ena najbolj obrabljenih v političnem besednjaku naše narodne skupnosti. Toliko je govora o njem, pojavlja se na najrazličnejše načine, mnogo oseb in tudi iniciativ se rado sklicuje nanj, pa vendar na Koroškem še zdaleč ni tako uspešen, kot bi morda lahko upali in pričakovali. V situaciji v kakršni smo koroški Slovenci, pa je vendarle dobro, da se vedno spet in to na različne načine, skuša oživiti in poživiti dialog med obema narodnima skupinama v deželi. To se skuša predvsem s pomočjo različnih pobud civilne družbe. S tem v zvezi sem vesel besed dr. Marjana Sturma na spletni strani ZSO, kjer piše sledeče:

»Dialog ni cesta enosmernica
O dialogu se dosti razpravlja. To je dobro. Dialog se seveda odvija na različnih nivojih: med ljudmi, na nivoju društev (npr. dober večer sosed), na nivoju posameznih iniciativ (založnik Lojze Wieser je zbral nad 40000 podpisov v korist vidne dvojezičnosti), iniciativa za demokracijo in pravno državo tudi zbira podpise, dialog med Feldnerjem in menoj v obliki knjige "Kärnten neu denken" tudi ne gre prezereti in še bi lahko našteval. Tudi v okviru cerkve se odvija dialog.
Vse te iniciative imajo eno skupno željo: sožitje in konstruktivno sodelovanje na Koroškem.
V smislu predgovora predsednika Republike Avstrije dr. Heinza Fischerja v knjigi "Kärnten neu denken" je treba dialog usmeriti med ljudi. Zato je zelo pomembno, da je avstrijska vlada obljubila za štart te iniciative dialoga med ljudmi določeno vsoto denarja. Strokovno vodstvo teh dialogov je prevzel Instituite for Integrative Conflict Transformation and Peacebuilding, ki ga vodita dr. Wielfried Graf in Mag. Gudrun Kramer.
Priprave so v polnem teku.«

Naštevanje različnih pobud, ki so se zapisale dialogu, ni popolno. Sturm pozablja npr. izredno simpatično in uspešno pobudo »Vidna domovina – sichtbare Heimat«. Tudi je jasno, da nimajo vse te pobude enako težo ali enak pomen za sožitje oz. za zbliževanje med narodnima skupinama v deželi. Je pa tudi dopustno, da se nekdo čuti bolj doma pri eni, drugi spet pri drugi taki iniciativi.

Osebno sem slej ko prej prepričan, da je iskanje »konzenza« s skrajno desnimi društvi civilne družbe, ki nimajo kake posebne demokratične legitimacije, zgrešeno in je naivno verjeti, da se bodo ljudje iz tega političnega kota odkrito opredelili za dobro slovenske narodne skupnosti. Politična pogajanja s temi strukturami odklanjam, ne sme pa se odkloniti pogovorov. Saj je znano, da pogovori tudi z največjimi nasprotniki ne morejo škodovati.

Zato sem vesel, da je Marjan Sturm v svojem prispevku pozitivno omenil tudi pobudo »Pravna država in demokracija«. Mislim, da je to storil prvič odkar ta pobuda obstoja. Nič ne de, saj nikoli ni prepozno. Za vse nas, ki se trudimo za sožitje je važno, da stopimo v teh dneh skupaj, da pozabimo vse morebitne stare zamere in da 14.5. z močno manifestacijo solidarnosti, strpnosti in enakopravnosti dokažemo širši javnosti, da smo pripravljeni se za naše pravice boriti. Vsi skupaj, eni težiščno bolj s pravnimi sredstvi, drugi pa bolj s spravnimi dejanji.

KOMENTARJI