Login



BEKŠTANJ / FINKENSTEIN


MY ELNET


NAŠE OBČINE

naše občine

AKTUALNO


TERMINI

21. 07. Pliberk/Bleiburg - Vidra vas/Wiederndorf, športno igrišče

18. KMEČKI PRAZNIK / SÜDKÄRNTNER BAUERNFEST


POVEZAVE

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov

Mlada EL

PUAK

Slovensko na uradih

Kmečka izobraževalna skupnost

Evropska Svobodna Zveza

Občina Bekštanj / Finkenstein

ODPRI GALERIJOSpominsko obeležje

Spominsko obeležje duhovniku in šolniku Francu Treiberju (1863-1948)

Spominsko obeležje duhovniku in šolniku Francu Treiberju (1863-1948)

27.04.2016 - 09:16

Loče Duhovnik in šolnik Franc Treiber se je rodil 22. junija 1863 v Bačah ob Baškem jezeru, kjer stoji podružna cerkev Sv. Jurija, ki je del loške fare. Izhaja iz iste rodbine kot njegov istoimenski stric Franc Treiber (1809-1878), znan po pesmi »Nmav čriəž izaro«. Obiskoval je latinske šole in nato leta 1882 stopil v bogoslovje v Celovcu.

Po končanem študiju je bil 22. oktobra 1885 posvečen v duhovnika. Leta 1894 je sin izpod Jepe postal župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu. Po svojem prihodu v Št. Rupert je takoj začel s pripravami za postavitev slovenske Narodne šole. Za tako šolo si je prizadeval tudi že njegov predhodnik župnik Anton Kesnar. Ta šola je bila Treiberjevo življenjsko delo. Pri postavitvi poslopja so pomagali Ciril-Metodova družba v Ljubljani, Mohorjeva družba v Celovcu, Slovenska straža in številni farani. Sam Treiber si je prizadeval, da bi v Velikovec prišle šolske sestre, ki so postale steber nove ustanove. 25. oktobra 1896, na dan odprtja šole, se je zbralo na tisoče ljudi iz Koroške, Kranjske in Štajerske. V šolskem letu 1900/01 je Franc Treiber postal vodja šole in sam poučeval verouk, zgodovino in zemljepis. Šola se je uveljavila in imela leta 1909 200 šolarjev. Vendar so ji od vsega začetka tudi nasprotovali. Prva svetovna vojna še posebej pa obrambni boji in plebiscit oktobra 1920 so Narodno šolo močno prizadeli in jo privedli na rob delovanja. V tem času se je povečal tudi pritisk na »očeta« šole, župnika Franca Treiberja. Nasprotniki so začeli zbirati podpise, objavljeni so bili hujskaški časopisni članki. Treiber ni več videl možnosti delovanja na Koroškem in je decembra 1920 za vedno odšel v Slovenijo. Po 26ih letih dušnopastirskega dela je moral zapustiti faro Št. Rupert pri Velikovcu in s tem tudi domovino Koroško. Odslej je bil v službi mariborske škofije v fari Šmiklavž pri Slovenjem Gradcu. Ob koncu svojega življenja je odšel v zdravilišče Topolščica pri Šoštanju, kjer je 12. novembra 1948 tudi umrl. Pokopan je v Podkraju pri Velenju.
Spominsko obeležje je pritrjeno pred poslovilno vežico v Ločah.

KOMENTARJI

Dieser Eintrag kann nicht mehr kommentiert werden.