Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

SLOVENIJA

Srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru

06.07.2012 - 20:23

Vseslovensko srečanje v Državnem zboru Republike Slovenije je iz leta v leto priložnost, da se Slovenci v zamejstu in po svetu medseboj spoznajo in še tesneje povežejo.

Je pa tudi trenutek, na katerem se lahko zazremo v aktualne tematike, ki zaznamujejo odnos zdomskih in zamejskih Slovencev do matične domovine in do dinamik, ki krojijo naše razmerje do jezika, kulture in identitete.

In ravno v tem je bila srš letošnjega snidenja v četrtek, 5. julija, saj je bila izhodiščna tema XII. Vseslovenskega srečanja medgeneracijski dialog. Na to temo so navezali pozdravne besede tudi predsednik komisije za odnose za Slovence v zamejstvu in po svetu in gostitelj srečanja Franc Pukšič, predsednik slovenskega parlamenta Gregor Virant ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Na to so sledile razprave k tgematiki, kjer so do besede prišli tudi predstavniki mladih, med njmi predsednica Mlade EL Olga Voglauer, predstavnik združenja mladinskih organizacij na Koroškem Rudi Kullnig in zastopnica mladine v SGZ Ines Stupica. Vmes pa je dvorano DZ preplavila radoživost mladih članov Teatra Zora, ki so pod vodstvom režiserja Marjana Štikra z gibom in besedo povezovali izbor narečnih, nemških in pisno slovenskih besedil Andreja Kokota na tematiko pregnanstva koroških Slovencev.

Popoldanski del srečanja je uvedel nagovor slovenskega vladnega predsednika Janeza Janše. Slovenski premier se je zahvalil za pomoč, ki so ga rojaki izven državnih meja v obdobju osamosvojitve ponudili Sloveniji. “Ta spomin sproža danes odkrito veselje, obenem pa je priložnost, da se spomnimo povezanosti tistih junijskih dni leta 1991”, je dejal. Število slovenske diaspore je Janez Janša ocenil na polmilijonsko enoto. O njej je dejal, da je dodana moč, ki jo danes Slovenija potrebuje. Državljani Slovenije budno spremljajo usodo rojakov v diaspori: “Vaše težave so tudi naše težave, ki nas žalostijo; vaši uspehi so pa tudi naši uspehi”. Slovence v raznih zamejstvih in po svetu matična domovina ceni ne samo zaradi vsega naštetega, ampak predvsem zato, ker “niste nikoli zgubili vero v domovino”. Nadaljnji del svojega posega je Janez Janša namenil obdobju po osamosvojitvi. Tačas je Slovenija dosegla več od tega, kar so si v obdobju osamosvajanja pričakovali. Današnja prizadevanja pa so usmerjena v iskanje izhoda iz recesije in gospodarskega zastoja. Vladni predsednik je obenem zagotovil, da je prizadevanje za izboljšanje stanja rojakov na tujem sestavni del slovenske zunanje politike: v ta sklop sodi skrb za kulturno sodelovanje, negovanje slovenskega jezika in podpora za vpisovanje v visikošolske zavode, okrepitev stikov na področju športa, kmetijstva in drugih nivojih ter pomoč pri koristenju evropskih sredstev za čezmejne projekte. Kljub temu, da je gospodarska kriza tudi v Sloveniji izredno huda, je valda v rebalansu proračuna skoraj v celoti ohranila polno financiranje za Slovence izven matičnih meja.

Predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je ob sklepu dolgega delovnega dne podal še sklepne izsledke zasedanja. Omenil je potrebo, da bi več storili na področju arhivistike. To naj bi v skupni režiji počeli prisotjni organi Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za izobraževanje in šport. Cilj je namreč razširiti fond Arhiva Slovenije tudi na arhivsko gradivo rojakov izven meja RS. Uradu pa so predlagali, naj organizira medresorsko delovno telo za proučitev tega materiala. Zasedanje v DZ je obenem obrodilo še prepričanje, da je za enoten odnos do Slovencev v zamejstvu in po svetu potrebno namenjati enako pozornost tudi gospodarskemu in znanstvenemu področju, ne samo kulturi in jeziku. Sprejet je bil tudi predlog za ustanovitev vseslovenske poletne univerze za rojake zunaj državnih meja. “Ta posvet naj bo torej popotnica za nadaljno delo naše komisije in ostalih matičnih odborov DZ”, je sklenil Franc Pukšič.

Za Enotno listo se je srečanja poleg predstavnikov mladinskih struktur udeležil še predsednik mag. Vladimir Smrtnik, članica predsedstva Justina Hirbernik in dolgoletni predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Filip Warasch.