Enotna lista | Einheitsliste (EL) - Die Partei der Kärntner Slowenen

Die Einheitsliste entstand aus dem "Klub der slowenischen Gemeinderäte", der 1991 in der Enotna lista / Einheitsliste aufging

Die Bemühungen der Einheitsliste (EL) gehen dahin, ein gesetzlich garantiertes Mandat für einen Vertreter der slowenischen Volksgruppe im Landtag, d.h. eine rechtlich abgesicherte, direkte Volksgruppenvertretung zu erreichen, wie sie andere Volksgruppen in den betreffenden Landesparlamenten in einigen europäischen Ländern bereits haben.

MY ELNET

: Velikost pisave

NAŠE OBČINE

AKTUALNO

TERMINI

POVEZAVE

EL GRÜNE SPÖ ÖVP NEOS

Kar je končno zraslo skupaj, Dunaj ne sme spet ločiti

03.08.2016 - 12:22

Iniciativa, ki jo sestavljajo avstrijska Socialdemokratska stranka (SPÖ), Ljudska stranka (ÖVP), Zeleni (Grüne), NEOS in Enotna lista, skupno dela za ohranitev čezmejnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo.

Odpor proti morebitni ograji na avstrijsko-slovenski meji ne združuje le prebivalcev na obeh straneh meje, temveč avstrijskokoroška politika postavlja različnosti v ozadje in skupno nastopa proti načrtom avstrijskega notranjega ministrstva. Zastopniki Socialdemokratske in Ljudske stranke, Zelenih, Neosov in Enotne liste projekt družno zavračajo.
„Evropi naklonjene sile v edinstveni akciji postavljajo stvarno politiko pred strankarsko politiko. S tem hočemo biti vzor za drugačen način politike.“ soglasno menijo zastopniki petih strank.
Družina Christopha Haselmayerja, deželnega govornika NEOS na Koroškem, je bila kot lastnik obmejnih zemljišč izhodišče protesta. „So družine, ki živijo na obeh straneh meje – ne bomo dovolili, da bi jih spet ločili,“ ugotavlja Haselmayer, ki pričakuje, da bodo privoljenje za postavitev ograje zavrnili še drugi lastniki zemljišč.
„ Postavljanje ograj na južnokoroški meji koroškim Slovencem in Slovencem v matični Sloveniji povzroča srčno bol, saj se s tem uničuje občutek, da rastemo skupaj,“ dodaja Gabriel Hribar. Kot podžupan občine Železna Kapla in predsednik Enotne liste je že vedno postavljal skupne interese pred tiste, ki razdvajajo. "Mejne ograje v osrčju Evrope nimajo prostora,“ pravi Hribar.
Tudi gospodarsko bi imela mejna ograja posledice za južnokoroški prostor, je prepričan župan občine Neuhaus/Suha, Gerhard Visotschnig. „S tem bi z enim mahom bilo uničeno dolgoletno sodelovanje, intencija projekta Geopark Karavanke bi bila pokopana.“
Matthias Köchl, poslanec Zelenih v avstrijskem parlamentu, dvomi o smiselnosti načrta avstrijskega notranjega ministrstva: "Ograje ne dajejo niti ‚subjektivnega občutka varnosti' na naši južni meji. Model žične ograje se sprevrača v marketinški trik notranjega ministrstva in nikogar ne bo odvrnil od načrtov. Iz izkušenj pri postavitvi ograje na mejnem prehodu Špilje vemo, da vsak kilometer ograje stane 80.000 evrov davkoplačevalskega denarja!"
Kot prebivalec obmejne občine Pliberk in nekdanji predsednik kluba poslancev Ljudske stranke v deželnem zboru Raimund Grilc pozna posebnosti regije in soglaša s Köchlom glede na nesmiselnost ograje: »Stroški za neprekinjeno ograjo med mejnima prehodoma Grablje in Raunjak bi bili čista potrata denarja. Na tem območju v zadnjih dvanajstih mesecih niso prijeli niti ene same osebe. Prebivalci te obmejne regije odločno nasprotujemo temu, da nam Ministrstvo za notranje zadeve trosi pesek v oči, čeprav se sami ne počutimo neposredno ogrožene.«
Nadstrankarska iniciativa meni, da bi bilo več drugačnih rešitev tako znotraj državne meje kot tudi izven te: „Tesnejša kooperacija z varnostnimi organi sosednje Slovenije ter morebitna personalna in tehnična pomoč so mnogo bolj učinkoviti ukrepi kakor še tako visoka ograja. Razen tega geografske razmere v Sloveniji vsakega prisilijo, da potuje skozi ožini pri Poljani oziroma Mežici, ki se lahko razmeroma enostavno zapreta,“ tako Raimund Grilc.
Pri NEOS vidijo žogo pri EU: »Obstaja samo ena trajnostna rešitev: zavarovanje zunanjih meja, dodatno dostojni sprejemni centri na zunanjih mejah EU ter ponovna uvedba možnosti zaprosil za azil direktno pri veleposlaništvih,« pravi Christoph Haselmayer. Matthias Köchl od Zelenih k temu: „Evropa je skupen pravni prostor – zato moramo odklanjati mejne ograje znotraj Evrope. Kontrole naj se namesto tega opravljajo ob važnih prometnih križiščih«.
Tudi glede potekov v notranjosti države bi obstajale alternative: „Namesto ustvarjanja novih varnostnih struktur naj se uporabljajo že obstoječe strukture, na primer letališča. Tam je vsak dan brez problema možno skeniranje, preverjanje in registriranje oseb. Letala so tudi veliko cenejša kot tihotapci migrantov, glede tega je treba spremeniti predpise EU.“
Člani iniciative menijo, da bomo z ograjami v skrajnem primeru soočeni spet z dramatičnimi in pretresljivimi slikami, ki jih vsi Avstrijci poznamo iz dogajanja lani v Špiljah, na primer otroci, ki jih gneča pritiska k ograji.
Haselmayer, Hribar, Köchl, Visotschnig in Grilc apelirajo na notranje ministrstvo na Dunaju: „Z Dunaja prihajajo ideje, ki jih moramo potem na Koroškem uresničevati.« Temu se čudimo zlasti tudi zato, ker se je koroška deželna vlada v novem gradbenem redu izrekla proti ograjam na mejah. »Postavljanje ograj je popolnoma neprimerna politika ozkih pogledov in vrtničkanja. Mi potrebujemo učinkovito sosedsko politiko,« tako Hribar. »Za nepotrebno postavljanje ograj se trati denar, namesto da bi vlagali v varnostne sile ter v obmejne občine«. Köchl Hribarju pritrjuje: „Iz izkušenj na meji med Finsko in Rusijo ali Grčijo in Turčijo vemo, da smo lahko uspešni le z obojestranskim varovanjem meja.« Visotschnig pristavi: »Glede teh nepotrebnih objektov si je treba hitro nekaj premisliti in zaustaviti uničevanje denarja.« »Pozivamo notranjega ministra, da si na kraju samem ustvari sliko,« sporočajo proponenti iniciative ministru Wolfgangu Sobotki.