ŠKOCJAN / ST. KANZIAN
MY ELNET
NAŠE OBČINE

AKTUALNO
21. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Odprtje razstave: Helmut Blažej “Čez obzorje | Über den Horizont”
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Zapisnik zgodovinske seje
16. maj 2012, Feistritz ob Bleiburg / Bistrica nad Pliberkom
Prestižne nagrade za mlade šmihelske kulturnike
TERMINI
25. 05. Pliberk, Kulturni dom
Voxon A-cappella Festival
01. 06. Železna Kapla, farna dvorana
ARGENTINSKO-KOROŠKI KONCERT
03. 06. Bistrica na Zilji, Alte Post/Stara pošta
Družinsko petje
07. 06. Šentprimož, Farna cerkev
100 let zbora "Danica": koncert " Lux stellae"
09. 06. Celovec, Domkirche/Stolnica
100 let zbora "Danica": koncert " Lux stellae"
POVEZAVE
Občina Škocjan / St. Kanzian
Javna dvojezičnost - avstrijska ustava
Občinski svet v Škocjanu se ne briga za razsodbe ustavnega sodišča
01.04.2011 - 08:42
Z veliko večino je občinski svet v Škocjanu podprl predlog socialdemokratske stranke in župana Krainza, da naj župan v pogajanjih z deželnim glavarjem Dörflerjem in državnim sekretarjem Ostermayerjem glede topografije in uradnega jezika zastopa stališče, ki predvideva dvojezične napise samo za kraje, kjer je delež slovenskega prebivalstva nad 20 %, kažipoti in ostala toponomastika naj bi ostali enojezični. Zavrača se odprtostna klavzula in zahteva ureditev v ustavnem rangu. Ta zahteva odgovarja dogovoru prvakov okrajnih strank v Velikovcu in v celoti tudi zahtevam koroških brambovcev.
Občinski odborniki, ki so zaprisegli na avstrijsko ustavo, so se s tem pozicionirali zunaj ustavnega loka, saj so razsodbe ustavnega sodišča v tem vprašanju zelo jasne. Pravna država in potrebno spoštovanje vseh občanov v občini Škocjan torej nič ne velja.
Apel Gospodarske liste (GWL) Škocjan, naj se upoštevajo merila ustavnega sodišča, je šel v prazno. Škocjanski župan je na ugotovitev GWL, da ima Škocjan dve imeni, eno slovensko in eno nemško, reagiral s trditvijo: »To ni res!«
Sklep občinskega sveta ni naperjen le proti slovenskim škocjanskim občanom in pravni državi, pač pa tudi proti kulturnemu in gospodarskemu napredku v občini. Je poskus zatretja možnosti razvoja slovenske narodne skupnosti v Škocjanu in na Koroškem danes in za vse večne čase. Za turistično občino je porazno, če zavrača svojo kulturo in domači jezik ter ni zanesljiva v izpolnjevanju zakonov.
Poseben akcent škandaloznemu sklepu daje dejstvo, da so zanj glasovali tudi Slovenci iz vrst Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov. Poleg odbornice in odbornika GWL je glasovala proti samo ena nemško govoreča odbornica SPÖ.
Škocjanski sklep in sklep občinskega odbora na Bistrici nad Pliberkom razkrinkata tudi politiko dozdevnega dialoga in konsenza na Koroškem, saj dokazujeta, da na tem področju kljub velike politične, medialne in finančne podpore nismo prišli niti najmanjšega koraka naprej in se pomikamo celo nazaj.


