Koroško na novo misliti

Feldner Sturma, ali obratno?

Knjiga, ki je pred kratkim zagledala luč sveta, “Koroško na novo misliti”, je vzbudila precej pozornosti. Saj je nekaj posebnega, če si nasprotnika dolgih desetletji podata roko in skupno napišeta knjigo.

Tudi sam sem knjigo kupil in menil, da jo bom prebral v dveh ali treh dneh. Bil sem prepričan, da me bo tako zasvojila, da ne bom mogel odnehati preden ne bo “padla” še zadnja stran. A ni bilo tako, rabil sem veliko dlje, kot sem mislil. To ne zaradi tega, ker ne bi imel časa za branje, pač pa zaradi tega, ker me knjiga po nekaj prebranih straneh ni posebej spodbujala k nadaljevanju. Oba glavna “igralca” Feldner in Sturm v bistvu ponavljata že znano in ne odstopata dosti od svojih pozicij. Precej več koncesij pa vendarle ponuja Sturm Feldnerju kot obratno.

Veliko koroških Slovencev spremlja ta proces dialoga skeptično. Predvsem zaradi tega, ker Feldnerju ne zaupajo. Bilo je to opazno tudi na prireditvi “Dober večer sosed” v Dobrli vasi, ko se skoraj ni našel človek, ki bi se želel pogovarjati s Feldnerjem. Ljudje so se ga izogibali, v prvi vrsti pa so se "častni gostje" spogledovali zaradi tega, ker nihče ni želel sedeti ob Feldnerju. Nezaupanje do tega človeka in skepsa tozadevno je bila občutna: Feldner bo verodostojen šele, če se bo pri koroških Slovencih tudi opravičil za brutalno asimilacijsko politiko, ki jo je v zadnjih 40 letih vodilno sousmerjal. Šele ko bo našel besede obžalovanja za storjeno krivico, bo ta proces dialoga lahko tudi resnično zaživel. V skupni knjigi tega ni storil. Obratno, skuša utemeljevati in nekoliko omehčano zagovarjati vse, kar je KHD počenjal in od ničesar ne odstopa. Niti ne od očitka, da naj bi npr. partizani sami zakrivili zločinski uboj Peršmanove drzužine, negira tudi odgovornost za zloglasni plakat na KHD – jevski prireditvi, ki označuje Slovensko gimnazijo kot veliki strup, in še več takih primerov lahko najdemo v kjnigi.

Zagovarjam tezo o “poštenem dialogu”, ki jo je pred petimi leti že formuliral za publikacijo “Doma v Tinjah” član predsedstva EL Stefan Kramer. Pošten dialog pa predpostavlja medsebojno spoštovanje. Prepričan sem, da tudi obojestransko obžalovanje za napake, ki so bile storjene. Tu jasnoda nihče ne more zagovarjati npr. izvensodnih – povojnih pobojev ti. “odvedencev”. Koroški Slovenci, ki za to početje ne nosijo neposredne odgovornosti, so kljub temu že večkrat izrazili svoje obžalovanje. Lista “grehov” na strani večine pa je veliko daljša. Tu pa doslej še nismo čuli jasnih besed obžalovanja, ne za izseljevanje koroških Slovencev, ne za načrtno asimilacijsko politiko v povojnih letih, ne za pogrom na dvojezične table, ne za neizpolnitev člena 7 skozi več kot 50 let ...

Knjiga Feldner – Sturm je gotovo legitimen in dobronameren poiskus zadeve spraviti z mrtve točke. Je solidna podlaga za olajšavo diskusij z “včerajšnjiki” po občinah. Je pa žal tudi izpuščena priložnost Feldnerja za dosti bolj jasne in odkrite besede, predvsem jasne besede obžalovanja. Žal tako tudi zamujena priložnost za resnično spravo, za katero je predpogoj priznanje storjenih napak in odkrito obžalovanje!

KOMENTARJI

Ime in priimek: E-pošta: Naslov komentarja: Komentar:

Varnostna koda:
Prosim, vnesite varnostno kodo: