Slovenska skupnost : Enotna lista

“Ako Ssk in EL ne bi bilo, bi jih morali ustanoviti!”

Podijska diskusija v Gorici na temo, "Samostojna politika - med tradicijo in novimi prijemi" je bila zelo zanimiva. V času precej prelomnih dogodkov v Italiji, kjer se pojavljajo nove strankarske tvorbe in v obdobju, ko na Koroškem ni na vidiku manjšini naklonjena reforma volilne zakonodaje, je samo logično in pravilno, da samostojna politika pravočasno poišče ustrezne odgovore na te politične izzive.
Brez strahu, ne bom sam pisal o diskusiji ki sem jo kot referent sooblikoval (zato glej spodaj prispevek novinarja Julijana Čavdeka), vendar pa bi samo kot iztočnico rad napisal besede legendarnega prof. Sama Pahorja, ki jih je izrekel na tej okrogli mizi: "ako bi Ssk in EL ne bilo, bi jih morali ustanoviti!" Politična samostojnost je slej ko prej zelo pomembna!
piše Julijan Čavdek (Primorski dnevnik)

Politična stranka, ki zastopa narodno manjšino je danes sodoben in pomemben instrument, s katerim uveljavljati lastne pravice in razvojne smernice napram ustanovam države, v kateri narodna skupnost živi. Politična stranka na narodni osnovi je v evropskem kontekstu zelo razvito predstavniško sredstvo, prisotno tudi v Evropskem parlamentu. Na tem področju pa imamo Slovenci, tako na Koroškem, kot v Italiji dolgo zgodovino z bogato tradicijo. Smo pa tudi izjema, saj je naše politično predstavništvo šibko zaradi ideološke razdrobljenosti, ki slovenski narod pogojuje od obdobja med in po drugi svetovni vojni. To so bili nekateri pomembnejši zaključki okrogle mize, ki jo je organiziral krožek Anton Gregorčič v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, in na kateri sta sodelovala Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste iz Celovca ter Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti.
Na Koroškem je navezanost na narodno stranko močno, je povedal Smrtnik, saj je iz raziskav izšel podatek, da je na zadnjih občinskih volitvah kar 84% Slovencev na južnem Koroškem dalo svoj glas Enotni listi. Na deželni ravni je žal huda ovira visok vstopni prag (10%) in razdelitev dovjezičnega ozemlja na štiri volilne okoliše, ki ga določa deželni volilni zakon. Na tej podlagi se je El odločila, da svoje politično delovanje usmeri tudi v regionalno razsežnost, pri kateri pa je narodni vidik primarna osnova delovanja.
Pri Slovencih v Italiji je podobna situacija, je pritrdil Damijan Terpin, saj ni mogoče prezreti vzporednosti med praznino zakonsih določil v prid narodnemu zastopstvu in politično neenotnostjo, ki se je v narodno tkivo zarila kot rak rana. SSk je na zadnjem kongresu jasno določila svoja dva cilja: uresničitev zaščite in zagotovitev zastopstva. Pri tem stranka SSk se sooča s težavami zaradi ideološke razdelitve in zaradi razlik, ki so se v narodovo tkivo ukoreninile v času neenakega upoštevanja s strani jugoslovanske politike. Danes se SSk zavzema zato, da Italija smatra celotno slovensko narodno skupnost kot skubjekt in prizna, poleg individualnih, tudi kolektivne pravice. Pri tem pa se narodna stranka Slovencev v Italiji ne osredotoča izključno na ta dva aspekta. Iz zornega kota pravic in razvoja manjšine, posega po vseh družbenih področjih, ki gredo od šolstva, do urejanja teritorija ter skrbi za okolje.
Smrtnik se je dotaknil tudi odnosa s civilno družbo in ga označil kot zadovoljivega. Dejstvo pač je, da se na Koroškem uveljavlja poleg dveh krovnih organizacij še ena tretja skupina, kar po svoje lahko razumemo tudi kot znak pluralnosti znotraj narodnega tkiva. Enotna lista ima tukaj pomembno vlogo kot katalizator te pluralnosti, kar bi lahko veljalo tudi za Slovence v Italiji. Pri tem pa je dodal, da obžaluje dejstvo, da tako EL kot SSk nista bili povabljeni v Slomak in dodal, da upa na ustanovitev političnih subjektov tudi med Slovenci na Madžarskem in Hrvaškem.
Damijan Terpin je ugotovil, da se je med Slovenci v Italiji uveljavilo prepričanje, po katerem nastopanje v več strankah zagotavlja večje število izvoljenih predstavnikov. To sicer do neke mere drži, vendar to še ne pomeni uspešnega zagovarjanja in uveljavljanja pravic. Težave nastajajo, ker slovenski izvoljeni predstavniki ne morejo samostojno delovati kot skupina. Najbolj se je pokazalo v tej zakonodajni dobi na deželi, kjer kljub petim deželnim svetnikom, kakšega resnejšega sodelovanja ni bilo mogoče vzpostaviti. Še večji problem nastaja z novoustanovljeno Demokratsko stranko, ki se glede odnosa do Slovencev še ni opredelila. Po drugi strani pa iz Rima prihajajo zaskrbljujoča stališča, ki so v nasprotju z deželnim stališčem predstavnikov Demokratske stranke. Tudi zahteva, da se SSk mora razpustiti ni opravičljiva. SSk je aktivno sodelovala pri ustanovitvenem procesu, sedaj pa predlaga novi levosredinski stranki isti odnos kakršen je veljal z Oljko in Marjetico. Lastna identiteta, tradicija in simboli, ki so odraz narodne samobitnosti ni mogoče opustiti, temveč vse to terja vztrajno nadaljevanje.
Na koncu sta tako Smrtnik kot Terpin potrdila odlično sodelovanje med obema manjšinskima strankama, ki se je izkazalo tako pri uključevanju v EFA (Eurpean Free Alliance), kot pri sodelovanju z južnotirolsko SVP. Oba gosta sta še poudarila pomembnost Sveta za Slovence v zamejstvu pri vladi Republike Slovenije, ki je strateško telo za oblikovanje slovenske zunanje politike do sosednjih držav, kjer živijo slovenske narodne skupnosti.

KOMENTARJI